Pozdravljeni Vsi predvsem pa pozdravljam Vas gospodične in gospe, doktorice, kuharice, astronavtke ali pa samo dobre prijateljice.
Najprej naj razčistim, da tukaj ne bomo imeli razprave kaj je razlika med prijateljico, kolegico in ne vem katerim izrazom, ki v bistvu ne pomenijo ničesar, razen našega subjektivnega zaznavanja besed in povezovanje le teh v nam smiselne pojme. Torej prijateljice, venomer dobrodošle, razumljive, prijazne, direktne, osebe ki so v bistvu na podobni ravni kot prijatelji. Razlika je le v tem, da so ženske. Seveda ločimo tiste čisto “ql” prijateljice in morda tiste, ki so postale prijateljice po spletu čudnih dogodkov.
Namreč, po razpadu veze se večkrat lahko zgodi lepo prijateljstvo, ki v večini primerov ne uspe, morda si zatiskamo oči a le v majhnih odstotkih lahko neko osebo gledamo kot prijateljico, če smo do nje gojili močna čustva , ki nam preprosto onemogočajo tisto pravo prijateljstvo. Tistim nekdanjim parom, ki to uspe lahko samo čestitam ali pa so tu na vidiku ponovna čustva ali pa kaj tretjega, kar mi lahko napišete v komentarjih in vesel bom vsakršne razlage.
Morda najtežje prijateljstvo je z osebo, ki ti je odlična prijateljica, v bistvu ni lahko rekli da je oseba s katero se razumeš bolj kot s samim sabo. Skratka oseba, ki te bere kot odprto knjigo in ti njo. In vse je lepo in prav, seveda če ta oseba do tebe čuti nekaj več ali pa sam čutiš do te osebe morda čustva, katera ne spadajo pod pojem prijateljstvo. Namreč v velikih primerih lahko zasledim primere, ko preprosto ni tiste tako potrebne iskrice, ki bi prebudila v dveh osebah nekaj več. Razlogov za to je več ,nekako pa niso pomembni, saj je bolj pomembno vsako dnevno spraševanje samega sebe in tiste znane besede “zakaj” ti ni uspelo narediti koraka naprej .
No ja, morda tukaj obstaja še bol boleče prijateljstvo kot je bilo opisano v prejšnem odstavku. Lahko smo priča stavku, katerega si noče slišati noben moški morda tudi ženska. Pa naj gre za prijateljstvo ali samo poznanstvo ali pa preprosto tisti prvi pogled. Vsako takšno poznavaje osebe ti lahko pripelje do tiste točke, ko spoznaš, da je ta oseba morda nekaj posebnega, nekaj več in v bistvu ti je dan brez nje/njega brez pomena. No ampak vrnimo se na bistvo, tisti stavek, ki te popelje v temačne kotičke samega sebe. Ste že kdaj morda slišali sledeče besede :” Lahko sma samo prijatelja. ” , no če ste, potem veste in mi ni potrebno razlagati ničesar več. Če še niste slišali ,potem upajte, da tega stavka ne boste tudi nikoli prejeli v svoje slišno območje. No ja obstaja še najslabša možnost, da preprosto niste nikoli tvegali dovolj, da bi sploh lahko slišali tak odgovor. Vseeno brez tveganja ni “dobitka”, mar ne ?
lp









